15.11.2007 22:59
fritz
Tole je boljše kot vsak film. Razlika je le v tem, da gre za “real life”.
Jasno, beseda je o našem trenutnem političnem stanju. Po hudih besedah med prijatelji in sodelavci (imam pač pestro politično okolje), sem morda še toliko bolj prepričan, da ima Janša prav. Nisem slep simpatizer, dejansko mi je popolnoma vseeno, katera politična opcija vodi to državo. Pomembno mi je le, kako se to vodenje pozna v mojem življenju. Sem se pa v zadnjih dneh prepričal (po pogovorih v mojem življenskem okolju), da ljudje stvari zelo posplošujejo. Dejansko je v očeh večine za vse kriva vlada. Ljudje to sodijo na osnovi poročanj medijev, pomankljivih informacij in splošnega znanja. Kar srh me spreletava, kako vodljive ovce so volilci.
Kar pa se tiče dela vlade, ministrov in ostalih…Že prej mi je šlo na živce to, da so glede raznih pokvarjenih operacijskih krivili monistra za zdravstvo, pa ni bilo pomembno ali je Keber, Bručan, ali ne vem kdorkoli. Sam osebno, bi v takem primeru enostavno nehal komunicirati s tisto medijsko hišo, ki bi mi postavila vprašanje, zakaj se je pokvarila neka miza. Dejansko bi bilo potrebno v takšnem primeru povsem na novo opisati dela in naloge za posamezna delovna mesta. Še hujši primer je Onkološki inštitut, ki so ga gradile praktično vse vlade, krivdo za stanje naj bi pa prevzel Bručan. Ker sem v tem primeru iz stroke (in nevpleten v gradnjo), lahko potrdim, da je bilo tukaj prodanih preveč bučk. Kdo je kriv se, pa žal ne da ugotoviti v dveh mesecih. Za mnogo lažje primere sodišča potrebujejo leta.
Ta vlada je daleč od idealne, se pa strinjam, da je tudi okolje v katerem dela daleč od idealnega.
N, pa še to. Nocoj sem se nasmejal, kot že dolgo ne. Minister Erjavec ima pač zelo dober smisel za humor… njegove pripombe glede poslanca Anderliča, so bile res biser večera. Vendar je v vseh teh šalah veliko bridkosti in takšno je realno stanje.
Nisem pa se še dokopal do ugotovitve, ali bo vlada padla, ali ne. Časa za to ni, politične opcije, ki bi prevzela odgovornost tudi ne. Vprašanje pa je, ali si bo Janša sam izglasovlal nezaupnico.
Se bom pustil presenetiti.
14.11.2007 20:59
fritz
” How could I know, that the days that passed along, was life itself? ”
(Steinar “Ibsen” Willassen)
2.11.2007 18:34
fritz
Starejši ljudje nas popeljejo do naših najbolj oddaljenih spominov.
Jernej Lamovšek se je poslovil na način kakor je tudi živel - tiho, a nepozabno.
Misel nanj me je obdane z vonjem po tobaku, potopi v omamo rdečega usnjenega fotelja, popelje med platnice nepozabnih knjig o Indijancih in Kavbojih, ali pa skrije pod praprot v bližnji poseki.
Do nas otrok je bil vedno topel, čeprav nisem imel občutka, da bi se nam izrazito posvečal. A ravno ta nedostopnost ga je naredila še bolj zanimivega.
Zaradi nazaj počesanih temnih las, močnega črnega okvira očal, rahlo dvignjene glave ter nepogrešljive cigarete, se mi je zdel podoben klasikom črnobelih filmov. V mojih očeh so v njem vedno živeli Humphrey Bogart, Dean Martin in Henry Fonda.
Sedaj tudi vem, da je bil tak kot oni.
Večen.
9.08.2007 16:40
fritz
Za to ni načrta. Tudi vsa energija, ki jo tako ali drugače vložiš (dobesedno), ne pomaga nič. Ko je čas se zgodi. Točno takrat. Nič prej, niti ne kasneje. Zakaj je tako? Ne vem. Morda gre za neko kozmično energijo, ali pa gre dejansko za to, da otrok izbere svoje starše. Lahko že rečem, da sem, oziroma sva izbrana. Najbrž res lahko.
Otrok!
Uf, niti ne vem v kakšnem razpoloženju sem. Vsekakor sem zelo, zelo, zelo vesel. Priznam pa, da še nisem zgradil odnosa do nerojenega bitja. Deklica ali fant… niti ni pomembno, je pa odnos do tega bitja zaradi tega brezimenski in nekonkreten. Dejansko me loči stik. Nisem si mislil, da mi bo ravno stik tako pomemben. Prvinsko navdušenje je nadomestilo brezčasno pričakovanje. Sedaj mi ga otežuje še dogovor, da se bova glede spola pustila presenetiti.
Čakam.
Ne čakam…. pričakujem!!!
13.06.2007 20:55
fritz
Časa ni nikoli dovolj. Od vseh dimenzij v mojem delu edina, ki jo s težavo obvladujem. Morda zato sem len blogar. Vsaj kar se pisanja blogov tiče. Jih pa berem! Res sem vesel, da tak medij obstaja, čeprav ga ne mislim kovati v zvezde, toda objave Jonasa ali MC-ja ter nekateri oddani posti mi včasih dajo dodatno perspektivo sedanjega časa. Toda še vedno smo daleč od idealizma, zato si dneve popestrim tudi z blogi, ki jih ustvarjajo Ihi, Marta, pa še kdo! Nekateri so prav zanimivi… zadnji je blaga ženska verzija Patricka Batemana… (izgleda, da Bret Easton Ellis še navdahne koga). Blog je pač zmes vsega in hvala bogu, da je tako.
4.05.2007 19:11
fritz
Včeraj sem na teletextu zasledil novico o nesreči kajakaša na Soči. Tragično. Prvi krvni davek reke letos. In zakaj?
Na raznih forumih so se vnele razne debate: 0 norih vodostajih, o neurejenih razmerah, o omejitvah, o dovoljenjih, o norosti kajakašev, o izzivanju usode in še o marsičem. Kje je tu resnica? Najbrž nikjer. Kot se je razpaslo v tej deželi je taka novica predvsem polna senzacionalizma, ki potem podžiga tovrstne debate.
Pa pojdimo po vrsti. Baje naj bi bil krivec tudi zelo visok vodostaj, kar je daleč od resnice. Morda je bil vodostaj na usodni brzici celo prenizek, morda… Vsekaor se po Soči vesla ob bistveno višjih vodostajih. Celo do pretoka 60 m3/s (merjeno v Logu Čezsoškem), kar je daleč od 22 m3/s v času nesreče. Težko bi torej govorili o visokem vodostaju.
Neurejene razmere, omejitve in dovoljenja? Vedno v nebo vpijoče zahteve po koncesijah so le krik denarja željnih podjetnikov. Koncesije bi le omogočile polnenje žepov peščice, ki za večjo varnost (kaj je že to?) najbrž ne bi naredili nič. Prevzaprav si niti ne predstavljam kako bi to izgledalo. Kajakaštvo je pač individualni šport in težko si predstavljam, da bi nek podjetnik angažiral množico vodičev, ki bi kajakaše spremljali po vodi. Še težje se predstavljam, da bi reševanja vešči mladci po naročilu koncesionarja čepeli na “nevarnih” odsekih in čakali na morebitne nevešče kajakaše, ki bi plačali uporabnino reke. Zares me zanima, kako si to predstavljajo! Naj se ve, da govorim o kajakaštvu in ne o raftingu, ki je povsem drugačen šport. Kako bodo rešeili spore glede raftinga je pač stvar druge debate. Utopljeni nesrečnik je bil kajakaš. Prepovedi? Te so najslajše! Sam obilno kršim IDIOTSKO prepoved Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju. Z gorskim kolesom se lahko vozim le po cestah?! Pa dajte ga no srat. Vozim se, kjer je možno! Predvsem pa ne ogrožam druge, ne uničujem okolja, ne odmetavam odpadkov ipd., ker imam naravo rad in sem do nje kar se le da zaščitniški. Prepovedi bodo le pripeljale do podobnega. Torej kajakaštva na črno. Kako je to urejeno v tujini. Podobno kot pri nas. Na Korziki, kjer sem pred kratkim veslal ni omejitev. Izjema je reka Travo, kjer je dovoljeno veslati le v ponedeljek in petek (lokalna omejitev za kajakaše, ribiče in ostale… vsak ima svoje dneve). Vodnikov ni nikjer, ker lokalci povečini (tudi letos nisem srečal nobenega) sploh ne veslajo. Ve pa se, da so reke za kajakaše zahtevne in ponekod tudi zahrbtne.
In tu smo pri izzivanju usode ali o norosti kajakašev. ali je to morda želja po prvinskem doživetju, stiku z naravo ali hitrejšem utripu srca zaradi šusa adrenalina. Kdo bi vedel. Najbrž je zmes vsega, vsaj kar se mene tiče. Vendar pa je najpomembnejši kanček zdrave pameti. Usodo le ne gre izzivati kar na slepo. Potrebno se je zavedati svojih zmožnosti. Te pa lahko oceniš le, če veš kam greš in kaj te čaka na posameznih odsekih reke. Vse ostalo je ruska ruleta. Lahko se izzide, lahko pa tudi ne. To ne pomeni, da so vsi odseki na rekah nevarni. Niso! Nekateri so prav prijetni. So pa nekateri smrtno nevarni in tu je po moje skrita vsa resnica nesrečnega dogodka. Najbrž pomanjkanje veščine, nepoznavanje odseka in zahtevnosti reke ter kanček nesrečnega sosledja dogodkov so Poljaka pripeljali v brezizhodni položaj. Zanj je resnica žal v globini sifona hladne, a nepojmljivo lepe smaragdne Soče.
11.12.2006 23:15
fritz
zadnjih nekaj večerov že preživljam v najslabši možni družbi… s televizijo.Odkar so me povezali v “mrežo” in mi dodali poleg običajnih štirih programov še nadaljnjih 147 sem prepričan, da bomo šli kmalu k vragu… nič novega, kajne… le želja po krvi… na programih, ki sem jih tako željno pričakoval in se nadejal nadaljnjega razsvetljenja (idiot) se prelivajo potoki krvi… trenutno se koljejo na Eurosportu… Fight Club… boks ni več dovolj…pred časom na nekem drugem kanalu morilski pohod maščevalke,… na animal programih divja bitka za preživetje… zone reality zgolj za tiste nenastitne, ki jih doza krvi in nasilja na ostalih kanalih že dolgo ne poteši več! Halo, kam pa gremo?
Potem pa preblisk… na sporedu je stari dobri Kekec,… prvinska pripoved,… otroštvo…
Potem pa šok!
Skoraj sem že mislil, da je stari dobri Kekec, zgodba o prijateljstvu, pa sem se pošteno zmotil.
Tudi Kekec je svoje težave reševal s pestmi (uvod v film), palico (spopad z orlom) ali pa s psom (pregon Bedanca)… in zavedel sem se, da nas je želje po krvi naučil prav Kekec… sedaj vem, da je otroštvo predaleč zadaj in, da je Kekec takšen kot vsi ostali! Zelo krvav pod kožo!
10.12.2006 14:31
fritz
misli še niso zbrane, zato v mojo prvo objavo ne bom zvlekel Drobniča in moraliziral o pravici do življenja in pravici do odločitve. o tem kdaj drugič… za začetek zgolj rojstvo.
